Sprehod po Tokyu

Misel na to, da bom nekje daleč stran od doma, brez prijateljev in znancev, brez poznavanja jezika moral preživeti in delati tri mesece je iz dneva v dan postajala vse hujša… Zima na Japonskem tudi ne prizanaša in “redukcije” porabe elektrike, ki jih določena podjetja izvajajo po katastrofi v Fukušimi, so vplivala na, da je bila temperatura v inštitutu, kjer sem delal kar nekaj stopnij pod mejo udobja. Tako je tudi morala iz dneva v dan padala. K sreči obstaja Twitter in njegovi super uporabniki. Takrat sem zapisal sledeče:

 




Odziv je bil kar precejšenj in s pomočjo retvitov mi je Luka posredoval nekaj imen sonarodnjakov, ki živijo v Tokyu. Hitro sem napisal emaile in čakal na morebitne odgovore. Na moje presenečenje sem precej hitro prejel tudi povratni email Aleksandra. Po nekaj pink-ponk emailih sva se kar hitro dogovorila, da se dobiva. Prva priložnost je bil “dvoranski” nogomet z mojimi sodelavci na vrhu ene izmed Tokijskih streh. Po prvem rokovanju in nekaj izmenjanih besedah sva hitro ugotovila, da obema manjkajo prijatelji in da imava oba preveč časa čez vikend. Tako sva po nogometu sklenila, da se spet dobiva naslednji vikend, raziščeva kak predel Tokija, se ustaviva na super ramenu in kasneje spijeva še kako rundo piva… Tako so naslednje fotografije nastale na enem izmed teh raziskovanj. Če sem v prejšnji objavi pisal, da me je Odaiba razočarala, da je izjemno malo ljudi, potem je tokrat sledil kontra šok, saj so bili ti predeli nabito poln…

tokyo_night-1

Postaja Shibuya.

tokyo_night-2

“Shibuya crossing” oz. križišče v Shibuyi, ki ga hkrati prečka tudi do 3000 ljudi.

tokyo_night-3

Na postaji je zmeraj veliko ljudi. Kljub temu pa japonska vljudnost in ponižnost vpliva na to, da te množica ne moti.

tokyo_night-4

Vse stavbe so izkoriščene v promocijske namene. Vse se sveti in iz vsakega kota prihaja nek zvok. “Sensation overload” oz. preobremenitev čutil. :)

tokyo_night-5

Še pogled v drugi smeri.

tokyo_night-6

Shibuya je skoraj zmeraj polna. To je tudi kraj kjer se srečajo številni Japonci. Nato nadaljujejo v eno izmed številnih izakaj (njihovih tipičnih gostiln).

tokyo_night-7

Preko prehoda…

tokyo_night-8

Pogled v eno izmed trgovinic, ki so na skoraj vsakem vogalu. Vsaka je skrbno založena s svežo hladno in tudi vročo hrano, pijačami in drugimi drobnarijami…

tokyo_night-9

Promet po manjših ulicah je precej omejen ali pa je sploh prepovedan.

tokyo_night-10

Spet druge ulice so prometno precej pomembne.

tokyo_night-11

Premik v predel Shinjuku. Postaja Shinjuku je najbolj prometna postaja. Po podatkih naj bi dnevno služila tranzitu 4 miljonov ljudi, kar je največ na svetu.

tokyo_night-12

Tudi tukaj so ulice polne…

tokyo_night-13

Drugje so že zapirali… Na fotografiji zunanja stran “Yakitori alley” – ulice kjer strežejo yakitori (piščančje ražnjiče).

tokyo_night-14

Pogled skozi okno…

tokyo_night-15

Reklame, reklame in še enkrat reklame… :) Pozitivno je to, da imajo v večini primerov za za vsako jed tudi fotografijo. Tako je mogoče naročati tudi s kazanjem. :)

tokyo_night-16

Večerna ponudba.

tokyo_night-17

Nazaj na eni izmed glavnih ulic.

tokyo_night-18

Na drugo stran. Tudi tukaj se vse stavbe svetijo. Prav ironično je, da so se v inštitutu trudili zmanjšati porabo elektrike z manj kurjave, tukaj pa z njo ravnajo razsipno. Samo da je potrošnja…

tokyo_night-19

Črnobela izvedba fotografije sicer skrije barve, a ne more skriti svetlosti reklamnih panojev.

tokyo_night-20

Tudi tukaj ne…

tokyo_night-21

Shinjuku in Shibuya sta predela Tokya kjer se gre na zabavo. Tako je ob večerih tukaj polno mladih, ki se poskušajo otresti stresa z njihovih prezahtevnih služb.