Nestrpnost

Najprej se moram vsem bralcem opravičiti, ker zadnje čase na blogu ni nič kaj novega. Vzrok temu je vedno več dela na faksu. Žal pa sem eden izmed tistih študentov, ki študij vzame malo bolj resno in tako me na krajše obdobje doleti veliko zadev, zato je za take zadeve malo manj časa. No upam, da bom uspel vsaj enkrat tedensko kaj pofotografirati in napisati. Pa da preidem k bistvu.

Tole soboto sem spet fotografiral po naročilu. Tokratna tema je bila folklora. Sprva sploh nisem kaj dosti razmišljal kaj me pričakuje. Ko pa sem prišel tja in ko se je dogodek pričel pa bum. Najprej njihova značilna muzika, njihov humor, nato malo juckanja, vriskanja in jodlanja in že me je začela boleti glava. Sem pač eden tistih, ki take zadeve ne prenese preveč dobro. To pa še ne pomeno, da jih ne bi spoštoval ali pa spoštoval njihovega veselja do folklore. Je pač eden izmed hobijev, tak kot fotografija. In ravno takrat sem začel razmišljati, kako so lahko okusi različni. Očitno so lahko celo tako različni, da jih organsko ne moreš prenesti. Potem pa človek kaj hitro ugotovi, zakaj toliko ljudi ne prenese gejev in lejzbik, punkičev, frikov, prepotentnih mačotov,…. Gre torej za klasično nestrpnost. Če bo kdo sedaj rekel, da še nikdar ni bil nestrpen, potem se laže. Grem stavit, da mu v roku pol ure dokažem nasprotno. Očitno smo torej vsi do česa nestrpni. Glavno je, da nismo preveč. In to pomeni biti toleranten. In tako je toleranca zraven pravostodja tista sila, ki preprečuje, da bi se dve ekstremni skupini enakomišljenjakov med sabo stepli ali pa celo pobili. Pa da ne bo pomote, jaz ne bi nobenega tepel. :D In tako sem še med fotografiranjem prišel do zaključka, da so različni okusi pomembni, vendar ne smejo uiti iz nadzora in se spremeniti v nestrpnost. Po koncu fotografiranja sem ugotovil, da je tole bila po eni strani lahko celo prijetna izkušnja, saj me je pripeljala do zaključka, ki sem ga zapisal malo višje. Pa da ne bluzim spet preveč, pokažem nekaj fotk s folklornega večera. Pa do naslednjič.