Bodypainting fesitval

Na enem izmed Totifoto srečanj so me Ninine fotke z Bodypaiting festivala, ter dejstva: čudoviti alspki kraj Seeboden, neposredna lega ob jezeru in vroča telesa modelov, toliko navdušila, da sem si rekel, da letošnejga festivala ne bom zamudil. In tak je tudi bilo. Skupaj s punco, sva se za tri dni odpravila v meko barvanja teles. Najprej sva si malo ogledala situacijo, nato pa hitro poiskala kamp. Bil je kar soliden, lastnica pa je celo obljubila, da nama bo dala še popust na študenstko. Kasneje se je to izkazalo kot nateg. Čeprav veliko ljudi okoli mene pravi, da imam prevelik gobec, sem se tokrat vzdržal in nisem lastnici rekel nič. No sej po eni strani mi sploh ni dolžna dajati popusta, ampak če je že obljubila, potem se tega tudi drži. No pa da se vrnem nazaj k bistvu. Festival je potekal v nekem praku, ki so ga preuredili svojim potrebam. Ob vhodu (na najvišji točki festivalskega dogajanja) si videl samo vrhove šotorov v katerih so umetniki barvali telesa modelov. Baje je letos bilo več šotorov za kulinarične užitke, manj pa šotorov za umetnike. Pa sej to je vsepovsod. Komercializacija. Kar še ni skomercializirano, pa še bo. Verjemite. Če ne danes, pa jutri. Jaz tako ali tako nisem mogel primerjati, ker sem bil tokrat prvo leto na festivalu. Za moje pojme je bila zadeva dobro organizirana. Človek pa je dobila občutek, da je to festival fotografov, ki fotkajo modele, saj toliko fotografov na kupu še nisem videl. Nekateri so se prav tepli med sabo, da bi ja dobili dobre fotke. Je pa dobro videt, kak drugi fotkajo, kako opremo imajo, kaj fotkajo, zakaj, čemu, s kom, pri kom, blabla… Modeli so se mi zdeli najbolj sproščeni prvi dan ko sem prišel, ko je bil prvi glavni dan festivala. Mogoče so bile sproščene prav zaradi tega, ker na ta dan še ni bilo toliko fotografov in niso potrebovale toliko pozirati nadležnim fotografom. Med umetniki je nastopalo tudi nekaj Slovencev. Ne vem, ali je to vedno tako, a letos so dosegli porazna mesta. Apropo mesta, sploh nisem omenil, da so med se boj tekmovali. Kolikor se spomnim so bile na voljo tri tehnike barvanja teles in dve razpisani temi. Nato pa je strokovna žirija izbirala med najboljšimi.
Vidim, da sem preveč zašel med same detajle v mojem spominu. Zgleda, da je vsak detajl dobro shranjen v mojih možganih. Verjetno zaradi tega, ker je bilo vse skupaj svetovno. Pa da nebo sam suhoparni tekst, še dodajam nekaj fotografij. Naj še povem, da so bile moje fotke objavljene kot fotoreportaža v reviji Svet & ljudje. Za tekst ob fotkah pa zahvaljujem moji punci. Če ste radovedni, malo pokukajte v aktualno izadjo.
Pa do naslednjič.

Poglejte si vse fotke z Bodypainting festivala:

Festival barvanja teles

Jul 21, 2006 – 10 Photos